»Sprememba števila članov svetov javnih zavodov spada v prosto presojo zakonodajalca, zato sama po sebi ne more biti v neskladju z ustavo.«
»Stanja, kakršno je bilo pred izvršitvijo razporeditve, torej ni mogoče v celoti vzpostaviti, zato določba, da pritožba ne zadrži izvršitve, onemogoča učinkovitost pritožbe. To je v neskladju z merili iz prvega odstavka 25. člena ustave in posledično tudi v neskladju s 125. členom ustave, iz katerega pravica do pritožbe zoper premestitev sodnika neposredno izhaja.«
»Zakonska ureditev, ki tudi v primerih, ko pobudo za uvedbo disciplinskega postopka poda Sodni svet, dopušča, da v disciplinskem postopku, v katerem se odloča o odgovornosti posameznega sodnika, sodelujejo člani disciplinskega sodišča, ki so hkrati tudi člani Sodnega sveta, ne izpolnjuje standarda objektivne nepristranskosti, zato pomeni poseg v pravico do nepristranskega odločanja iz 22. člena ustave.«
»In tudi sicer – kaj pomeni 'po ustavnih spremembah'? Ustavo bi lahko spreminjal pet let, lahko bi si kupoval čas. Najprej ustava, nato nove volitve … Ustavo lahko spremeni hkrati z razpisom volitev. Ustava ne potrebuje velikih sprememb, naša ustava je razmeroma dobra, imamo dobre zakone. Če bi ustavo in zakone izvajali, bi bila naša država popolna.«
»Načeloma je ta možnost mogoča, toda pod enim pogojem – če ustavno sodišče izda uradno odločitev, da takšna sprememba ne bi bila v nasprotju z načeli in glavnimi določbami ustave.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju